Z vsemi vami rad delim to, mednarodni trg, za
Španski gurmanski izdelek Ostaja zelo embrionalno. Gurmanske trgovine, s katerimi sodelujemo in mnoge, s katerimi bi tudi želeli sodelovati, imajo zelo skupen vzorec. Da so izdelki, ki se lahko štejejo za gurmanske, s poreklom iz Španije, povprečne kakovosti in je zelo vprašljivo, da bi jih lahko imenovali Gourmet.
Imamo veliko primerov, a eden najbolj jasnih izdelkov so konzerve. Predvsem tiste z ribami in morskimi sadeži. Ne morem razumeti, kako sta fotografija in bolj ali manj lepa embalaža dovolj, da gurmanske prodajalne prepričata, da imajo te izdelke za »predstavnike naše najboljše gastronomije«. Vsekakor nas to dela jezne in nemočne. Ker tudi cene, oh seveda cena –
velika travma za Španijo, ki brani visoke cene, ko bi morale biti–, so škandalozno nizke, kar bi morale biti za kategorijo teh izdelkov. In potem ne razumejo, kako lahko klapavica, teoretično galicijskega izvora, 6/8 (število enot v pločevinki) v trgovini stane okoli 8 €, ko pa jih imamo neposredno od proizvajalca, npr.
Nosa konzerve, mi jih imamo po 11,95€ in vemo, da jih imamo “poceni”, saj bi zlahka bile 15/17€.
Pa tudi brez pojasnil, kje jih pridobivajo, kje so rafti (mesto v morju, kjer divje rastejo školjke), kdo so pridelovalci, kako nastane njihova vložena omaka ... itd. Skratka vse, kar daje ekskluzivnemu izdelku »pravo vrednost«. In ko trgovinam povemo, ali imajo njihove školjke certifikat
Izvor Galicija, ti pa jih nimajo, zaradi česar ne bi smeli zaupati svojemu pravemu izvoru.
To je samo primer, lahko nadaljujemo z besedo »iberski« za šunke, ki zajemajo preveč proizvodnih programov. On
100 % ibersko je samo črna etiketa, pika. In ostali, kljub temu, da so dobri in nekateri zelo dobri izdelki, niso summum, kot je prava "pata črna".
In tudi njegova cena ne (upoštevajte, da mnogi tukaj izkoriščajo besedo Iberski, da navedejo cene pravega pršuta s črno oznako, čeprav niso).